Raziščite doline
Rezija je čudovita ledeniška dolina na meji s Slovenijo. Obdana je z gorami, med katerimi je najvišji Kanin (2587 m). Občina Rezija obsega 119 kvadratnih kilometrov in vključuje dolini potokov Rezija in Učja. Glavno središče je Bila (Prato di Resia), kjer ima sedež tudi znamenita rezijanska folklorna skupina. Zgodovinsko je bila Rezija pod jurisdikcijo opatije Moggio Udinese, v okviru patriarhata Ogleja in kasneje Beneške republike.
Leta 1976 je dolino močno prizadel potres. Del tradicionalne arhitekture se je ohranil v vasi Solbica (Stolvizza), kjer se nahajata Muzej rezijanske ljudstva, ki ohranja bogato nesnovno kulturno dediščino (pravljice, pripovedke, ljudske pesmi), ter Muzej brusačev – poklica, ki je bil v teh krajih zelo razširjen že od konca 18. stoletja. Pred nekaj leti so nad Solbico odkrili arheološko najdišče Ta na radu (Na gradu), ki je danes odprto za obiskovalce.
Že sredi 19. stoletja je arhaični rezijanski govor pritegnil zanimanje jezikoslovcev. Posebnost doline je tudi rezijanska glasba z instrumenti, kot sta cïtira (violina) in bunkula (bas), ter tradicionalni ljudski plesi. Ohranile so se tudi starodavne navade in običaji: püst (pust), kris (kres) za sv. Janeza, vaške veselice in verski prazniki, kot je šmarna miša 15. avgusta v Bili.
Med značilnimi jedmi najdemo ćalćune (vrsta njokov) in polento s sirom. Posebej znan je rezijanski česen (rozajanski strok), ki je od leta 2004 vključen med izdelke gibanja Slow Food.