Prvi zgodovinski podatki o cerkvici tik pod vrhom Svetega Martina segajo v leto 1299. To območje je imelo od nekdaj pomembeno vlogo, ne le duhovo, temveč tufi strateško: dovolj je pomisliti, da je keta 1848, med prvo vojno za neodvisnost Italije, tu bil glavni štab za 700 avstrijiskih vojakov.
Zunanjost cerkve svetega Martina škofa v občini Garmak zaznamujejo zelo preposte arhitekturne linije, zidovi so iz neometanega kamna, ostrešje ima leseno strukturo ter kritino iz korcev. Vhodni portal se odpira s polkrožnim lokom, ki ga obdaja kamnit okvir. Ob straneh vhoda sta nesimetrično nameščeni dve majhni odportini različnih velikosti. Pred stavbo je lopa z enokapno steho, krita s korci, z dvema vhodoma: zahodni se odpira s polkrožnim lokom, južni pa ima pravokotno obliko z leseno preklado.
Tudi notranjost je preposta in skromna. Nad edinim oltarjem je bil v danes prazni niši shranjen lesen kip svetega Martina iz 19. stoletja.