Zgodovina te majhne votivne cerkve je tesno povezana z zgodovino bližnjega gradu Albana, ki se je skozi stoletja postopoma preoblikoval v utrjeno hišo. Grad se dviga nad cerkvico na skalnatem pomolu, ki štrli proti potoku Judrio, in ustvarja slikovito povezavo med arhitekturo in naravo. Po mnenju nekaterih zgodovinarjev naj bi bila cerkvica zgrajena ob priložnosti poroke leta 1483 med Fiammetto De Portis, ki je pripadala plemiški družini iz Čedada, ki je takrat imela v lasti grad, in Giacomom di Melsom, potomcem ene najmočnejših plemiških družin v Furlaniji. Drugi raziskovalci pa menijo, da je nastanek cerkvice datiran kasneje, v 16. stoletje.
Kljub zgodovinskemu in arhitekturnemu čaru kraj trenutno v svoji notranjosti ne hrani pomembnih umetniških del, kar nakazuje, da je skozi stoletja njena vloga bolj temeljila na ljudski pobožnosti in duhovni zaščiti lokalne skupnosti kot na zbiranju umetniških zakladov. Ta preprostost pa bi lahko odražala prvotno funkcijo cerkvice, ki je verjetno nastala kot zasebna ali votivna kapela za grajske gospode, v skladu s tradicijo majhnih srednjeveških cerkva, povezanih z utrjenimi kompleksi v regiji.