Kdo smo

Rezija je očarljiva dolina rozajanski-kumunledeniškega izvora, ki leži na meji s Slovenijo na severovzhodnem delu Furlanije Julijske krajine. Obkroža jo gorska veriga z najvišjim vrhom Kaninom (2.587 m).

Občina Rezija, v kateri na 119 kvadratnih kilometrih živi okrog 1.000 prebivalcev, obsega dolini rek Rezija in Učja. Njeno središče je Ravanca, ostali kraji v občini pa so Bila, Njiva, Liščace, Solbica, Korito in Učja.

Zgodovinsko je dolina Rezije sledila usodi Furlanije: stoletja je bila podrejena sodni pristojnosti opatije v Mužacu in vključena v oglejski patriarhat, nato je prešla pod Beneško republiko in bila leta 1866 priključena kraljevini Italiji.
Rezija, in zlasti naselje Solbica, kjer je še vedno ohranjen del tradicionalne vaške arhitekture, ima številne kulturne znamenitosti. Je znana predvsem po nesnovni kulturni dediščini (pravljice, pripovedke, ljudske pesmi) in brusači, ki imajo tudi svoj muzej.
Ohranila se je rezijanščina in tudi stare šege in navade: pust, kris (kres) ob sv. Ivanu, vaški prazniki in stari cerkveni prazniki, kot je šmarna miša 15. avgusta na Ravanci. Posebna in še živa sta tudi ljudski ples in glasba; domači godci so najbolj znani po igranju na citiro (violino) in bunkulo (bas).
Značilni jedi sta ćalčune (vrsta njokov) in polenta s sirom, zadnje čase pa je cenjen domači rozajanski strok (rezijanski česen).

Z zaščito starodavnih tradicij se ukvarja Kulturno društvo Muzej rezijanskih ljudi, ki je bilo ustanovljeno leta 1995 in je leta 1998 v montažnem objektu, ki je bil postavljen po potresu leta 1976 v Bili, uredilo stalno razstavo “Näš muzej/Muzejska zbirka/Raccolta museale”, ki predstavlja različne vidike življenja v Reziji. Društvo sodeluje tudi pri vodenih ogledih doline, prireja didaktične delavnice za odkrivanje muzejskih eksponatov in lokalne kulture.